Kritično potrošništvo:
ali vemo, kako zares trajnostna je luksuzna moda?
Koncept luksuzne mode ima mnogo dimenzij, ki se nanašajo na visoko ceno, ekskluzivnost dostopa, edinstvenost in izvirnost oblikovanja ter visokokakovostne materiale. Zaradi teh asociacij bi lahko trdili, da je luksuzna moda bolj etična in trajnostna. Toda, ali je res?
Moda priznanih oblikovalcev poleg izdelkov prodaja tudi nadvse želeno identiteto. Prestiž, ugled in druge oznake za večino predstavljajo privlačno vrednoto, ki jo je z oblačili, obutvijo in modnimi dodatki vsaj na prvi pogled mogoče kupiti. Vendar, želja po ekskluzivnosti lahko pogosto prevlada nad dejansko kakovostjo tovrstnih izdelkov. Oznaka “Made in Italy” ali “Made in Europe” je za mnoge sinonim za visoke etične standarde, ki so bili že veliko krat izzvani. V seriji odmevnih preiskovalnih poročil kampanje Clean Clothes Campaign so na primer poročali o ogromnem razkoraku med zakonsko določeno minimalno plačo in ocenjenimi minimalnimi življenjskimi dohodki, prisotnem v evropskih državah, kjer svoje kolekcije izdelujejo velika imena modne industrije, med drugim Versace, Dolce & Gabbana, Dior in Armani. Povedano drugače, te blagovne znamke so delavcem plačevale manj, kot bi potrebovali za dostojno življenje. Raziskava je razkrila, da je plačna vrzel v evropskih državah s poceni delovno silo, kot so Turčija, Gruzija, Bolgarija in Romunija, lahko celo večja kot v Aziji.
Instagram, @unsplash
Da višja prodajna cena oblačil, obutve in modnih dodatkov luksuznih blagovnih znamk ni indikator višjih plač delavcev na montažnih linijah in bombažnih poljih, so razkrili tudi mnogi dokumentarni filmi. V ogled priporočamo predvsem “The True Cost”, ki razkriva ozadje tako hitre, kakor tudi luksuzne mode. V Italiji so leta 2019 na primer aretirali vodjo enega izmed tekstilnih podjetij, katerega neevidentirani in pravno nezaščiteni delavci so izdelovali oblačila za luksuzne blagovne znamke, vključno z Saint Laurentom, Fendijem in Armanijem, ki je bil v letošnjem letu ob Diorju in Loro Piana znova vpet v podoben incident. Prav tako je New York Times v svojem poročanju že mnogo krat razkril italijanski luksuzni sektor, ki je šiviljam naročal, da izdelujejo modna oblačila za lokalne tovarne kar od doma, brez pogodbe ali zavarovanja.
Posledično bi lahko trdili, da se v mnogo primerih okoliščine proizvodnje luksuznih izdelkov ne razlikujejo od proizvodnje izdelkov za množično prodajo. Da, nekateri kosi upravičujejo višjo ceno zaradi resnične redkosti materiala in zahtevnosti izdelave (na primer puloverji iz vikunje, tudi kašmirja), medtem ko pri drugih z nakupom plačamo predvsem luksuzni logotip (spomnimo na strošek izdelave Diorjeve book–tote torbe, ki ob prodajni ceni 2.700 evrov glede na ugotovitve škandalozne preiskave junija letos, znaša zgolj 53 evrov).
Ali je torej mogoče kupiti oblačila, ki so hkrati luksuzna, etična in trajnostna?
Vedno več potrošnikov zahteva od blagovnih znamk prevzemanje odgovornosti za njihov vpliv na okolje in družbo, saj jih dojemamo kot podaljšek svojih vrednot in identitete. Posledično se tudi priznani modni oblikovalci v vedno večjem obsegu usmerjajo k etičnim in trajnostnim praksam proizvodnje ter postavljajo nove smernice preobražene luskuzne modne industrije. Izmed njih velja izpostaviti predvsem Eileen Fisher, Gucci, Burberry, Moncler, Reformation, St. Agni in pionirko trajnostne mode, Stello McCartney.
Instagram, @unsplash
Kako prepoznati zares trajnostno (in etično) modo?
Transparentna dobava, ki podpira tradicijo: ali blagovna znamka odgovorno proizvaja svoje produkte? Si prizadeva za ohranjanje tradicionalnih običajev, kot so vezenje, klekljanje, usnjarstvo, izdelava nakita, tkanje, tiskanje v blokih in tehnike barvanja? Ali se zavezuje, da bo varovala dobrobit svojih zaposlenih, pravično plačilo in sprejemljive delovne razmere? Preverite, kako o blagovni znamki poročajo mediji in neodvisne raziskave. Obenem raziščite, kako odprto blagovna znamka komunicira glede svoje dobavne verige, njenih členov in izdelave, ter ali lahko spoštovanje teh indikatorjev potrdi z mednarodno priznanimi certifikati.
Raba naravnih materialov: proizvodnja naravnih materialov, kot so svila, alpaka, vikunja, kašmir, volna, jaki, bombaž khadi in drugih, je temeljni vir dohodka malih kmetov v številnih drzavah in eden od mogih načinov, kako lahko luksuzne blagovne znamke svojim strankam ponudijo kakovost in edinstvenost, ter dokazejo zavedanje o svoji družbeni odgovorosti.
Edinstvena uporabniška izkušnja: luksuzna moda pomeni več, kakor le izdelavo in prodajo dobro krojenega kosa oblačila. Svetovne modne hiše s svojim delom ustvarjajo edinstveno uporabniško izkušnjo, ki jo spremijajo premium spremne storitve, kot so svetovanje, pomoč pri izbiri in iskanju pravega izdelka, poprodajna oskrba in možnost popravila ali zamenjave. Takšen, boli celovit pristop k prodaji manjša obseg potrošnje, zmanjša število vračil in količino zavrženih kosov ter zagotovi, da boste vsak nakup obdržali več, kot le eno sezono.
Trajnostna embalaža: bodite pozorni na kakovost in ekološko neoporečnost materialov, v katerih prejmete kupljeni izdelek. Znano je, da papirja s sijajem ni mogoče reciklirati, prav tako ne mbalaže iz mešanih materialov.
Poiščite blagovne znamke, ki za svoja pakiranja uporabljajo naravne materiale in nestrupena barvila (če izdelek prejmete v običajnem plastičnem ovoju, je slednje zelo zgovorno).
Inkluzivnost in dostopnost: veliko luksuznih blagovnih zamk se je v zadnjih nekaj letih znašlo pod drobnogledom zaradi neobčutljivih sporočil, ki so žalila, izključevala ali drugače neprimerno obravnavala različne družbene ter etnične skupine. Prada se je na primer zavezala k povečanju svoje raznolikosti, po tem ko so jo opozorili na kulturno neobčutljivo prezentacijo izdelkov, medtem ko je blagovni znamki Dolce & Gabanna in Balenciaga zaradi neprimerno obarvanih marketinških sporočil množično kritiziralo in opustilo mnogo potrošnikov po vsem svetu. Bodite pozorni na komunikacijo blagovnih zamk, poleg tega pa tudi na zaposlitvene prakse - ali podjetje zaposluje pripadnike različnih rasnih/spolnih skupin ter ali svoje stranke obravnava enakopravno, ne glede na barvo, raso ali finančni status (na primer ob obisku v butiku)?
Če sklenemo, je presoja o temu, kaj je luksuzni izdelek, odvisna od naših vrednot in prepričanj. Visoka cena pogosto ni zagotovilo za trajnostno, pravično ali etično modo, ki bi zavračala profitabilnost, izkoriščanje delavcev in rabo okolju škodljivih snovi. Kot potrošniki imamo zato mnogo pravic, ob temu pa tudi dolžnost, da naše nakupe usmerja ozaveščenost in dobra informiranost o aspektih modne industrije, ki odločajo o naši prihodnosti.
Kakšno je pa vaše mnenje? Po čemu menite, da se blagovne znamke višjega cenovnega razreda ločijo od cenejših različic? Je med indikatorji večja trajnost? Obiščite nas na Instagram profilu @leditorialslovenia in z nami delite svoje mnenje - z veseljem mu bomo prisluhnili.
